Pregled nedavnih davčnih politik »globalizacije« in vpliv globalnega minimalnega davka na kitajska podjetja, ki »globalizirajo«

V zadnjih letih je Kitajska uvedla številne ukrepe, kot so izgradnja platforme »En pas, ena pot«, razvoj prostotrgovinskih con in prostotrgovinskih pristanišč ter izvajanje fiskalnih in davčnih podpornih politik, da bi kitajskim podjetjem zagotovila podporo pri »globalizaciji«. Zaradi številnih dejavnikov, kot so spreminjajoče se mednarodno okolje in menjalni tečaji, so se kitajske neposredne tuje naložbe v zadnjih 10 letih precej spreminjale. Z okrevanjem gospodarstva so se kitajske naložbe v tujini vztrajno povečevale (Grafikon 1). Od januarja do avgusta 2023 so kitajske neposredne naložbe v tujino znašale 100,37 milijarde ameriških dolarjev, kar je 5,9-odstotno medletno povečanje1. Z globalnega vidika se kitajske neposredne naložbe v tujino uvrščajo med vodilne na svetu, saj se po naložbenem toku že 11 let zapored uvrščajo med tri največje na svetu, po naložbenem stanju pa so šest let zapored na tretjem mestu2. Obe državi se bosta leta 2022 uvrstili na tretje mesto (Grafikon 2, Grafikon 3).

Verjamemo, da bosta pobuda in zavezanost kitajskega vodstva k skupni gradnji »Ene pasu in poti« močno spodbudili naložbe kitajskih podjetij v tujino. Potovanje podjetij, ki jih financira Kitajska, v tujino bi lahko v bližnji prihodnosti postalo vroč trend, številna vprašanja skladnosti, povezana s tujimi naložbami, pa zahtevajo posebno pozornost.

Ta članek predstavlja nedavno objavljene politike čezmejnih davčnih storitev, ki bodo podjetjem pomagale pri »globalizaciji«, analizira vpliv globalnega minimalnega davka na kitajska podjetja, ki »postajajo globalna«, in na kratko opisuje nedavne politike, ki jih je sprejela kitajska vlada za spodbujanje zasebnih podjetij k »globalizaciji« (vodniki itd.). Mnenja, izražena v tem članku, ne predstavljajo stališč urednika in založnika.